Intervju
Dr. Rusmir Mesihović: Zdravje človeka se kaže v dobri prebavi
Pogovarjali smo se s priznanim strokovnjakom na področju gastroenterologije, dr. Rusmirjem Mesihovićem iz Medicinskega centra Merus, ki je s svojim strokovnim znanjem in strastjo do dela postavil temelje za celovito obravnavo bolnikov s težavami prebavil. Dr. Mesihovič nam je tokrat predstavil ključne vidike skrbi za zdravje prebavil ter z nami delil dragocene nasvete za ohranjanje optimalnega zdravja v vsakdanjem življenju.
Lepo pozdravljeni, dr. Rusmir Mesihović. Vas za začetek lahko malce izzovem oziroma prosim za komentar na trditev »Zdravje človeka se kaže v dobri prebavi«?
Vsekakor je zdrava ter urejena prebava ključna za dobro počutje in splošno zdravje.
Prebavni sistem, sestavljen iz prebavil, jeter in trebušne slinavke, igra ključno vlogo pri procesu prebave, ki omogoča našemu telesu, da absorbira hranila in odstrani odpadne snovi. Zdravje prebavil je temeljnega pomena, saj so prebavila naša prva linija obrambe pred zunanjimi vplivi. Za zagotavljanje zdravja prebavil je ključna dobra odpornost celotnega prebavnega trakta, ki preprečuje vdor bakterij in toksinov v telo. Prav tako pomemben je tudi dober imunski sistem, ki preprečuje vnetja. Visoka specifična prepustnost za hranila pa je bistvena za učinkovito absorpcijo hranil v telo. Za optimalno delovanje prebavnega sistema je pomembno tudi, da telo dobi dovolj energije, da je sluznica prebavil dovolj prekrvljena, kar omogoča nemoten potek obrambnih in absorpcijskih procesov.
Kaj je torej tisto, kar igra ključno vlogo pri zdravju prebavnega sistema? Je to pravilna in zdrava prehrana?
Da zadovoljimo vse parametre, ki sem jih izpostavil, je ključno, da poskrbimo za primerno telesno kondicijo – torej dovolj gibanja, primerno telesno težo, redno higieno rok ter seveda pravilno prehrano. Svetujem več manjših obrokov dnevno, en obrok naj bo topel, en sestavljen iz sadja in zelenjave, preostali pa pripravljeni iz čim več svežih in raznolikih sestavin, in to s primerno vsebnostjo maščob (predvsem maščobnih kislin omega 3). Priporočam hrano, ki je čim manj predelana in bogata z vlakninami. Ključno je, da čez dan popijemo tudi dovolj tekočine in se izognemo živilom, kot so kava, alkohol, zdravila, poživila, sladkorji, nezdrave maščobe, predelani hidrati ...
Hrano je treba dobro prežvečiti in uživati počasi. Svetujem, da zadnji obrok zaužijete vsaj tri ure pred spanjem.
Kdaj govorimo o zdravi prebavi oz. o normalnem odvajanju?
To je zelo specifično in odvisno od posameznika. Po nekaterih normativih za normalno odvajanje šteje odvajanje od trikrat na dan do enkrat na tri dni. Je pa pogosto vse to odvisno od črevesja, od ščitničnih in spolnih hormonov, fizične kondicije posameznika ter vnosa hrane in tekočine.
Kakšne pa so lahko posledice neredne prebave oz. zaprtja?
Posledice neredne prebave, kot je zaprtje, lahko segajo v kompleksne fiziološke in patološke procese v telesu. Akumulacija strupov zaradi nepopolnega izločanja iz telesa lahko privede do oslabitve črevesne stene, kar povzroči povečano prepustnost te in sproščanje toksičnih snovi v krvni obtok. Povečana toksičnost telesa lahko vodi v preobremenjenost jeter, saj morajo te snovi razgraditi, kar lahko sčasoma privede do okvare imunskega sistema, živčnega sistema, mišic, sklepov ter poruši hormonsko ravnovesje.
Katere so tiste najpogostejše težave in bolezni na področju gastroenterologije?
V gastroenterologiji se srečujemo s številnimi sodobnimi boleznimi, ki izvirajo iz našega življenjskega sloga, prehranjevalnih navad ter drugih dejavnikov. Med najpogostejšimi sodobnimi boleznimi na tem področju so:
Refluksna bolezen, ki se kaže z uhajanjem vsebine želodca in dvanajstnika nazaj v požiralnik, kar lahko povzroča neprijetne simptome, kot sta zgaga in pekoč občutek, kar lahko vodi do poškodb požiralnika.
Sindrom razdražljivega črevesa (IBS), funkcionalna motnja črevesja, ki se manifestira z bolečinami v trebuhu, napenjanjem, motnjami v blatu in drugimi simptomi.
Crohnova bolezen in ulcerozni kolitis, kronične vnetne bolezni črevesja, ki prizadenejo prebavni sistem ter povzročajo različne simptome, vključno z bolečinami, drisko in utrujenostjo.
Celiakija, avtoimunska bolezen, ki prizadene tanko črevo ter se pojavi pri preobčutljivosti za gluten, kar lahko povzroči poškodbe na črevesni sluznici.
Maščobna jetrna bolezen, ki je pogosto povezana s sodobnim načinom življenja in prehranjevalnimi navadami ter se kaže v kopičenju maščobe v jetrih, kar lahko vodi do vnetja in brazgotinjenja.
Divertikulitis, vnetje divertiklov v debelem črevesu, ki se lahko pojavi pri ljudeh z divertikulozo.
Gastroezofagealna refluksna bolezen (GERD), podobna refluksni bolezni, vendar bolj kronična in lahko povzroči resnejše zaplete.
Polipi in rak debelega črevesa, benigne rasti, ki se lahko pojavijo v debelem črevesu in lahko postanejo rakave.
Eozinofilna ezofagitis, vnetje požiralnika, ki je pogosto povezano z alergijskimi reakcijami.
Poudariti velja, da se razumevanje in raziskave na področju gastroenterologije nenehno razvijajo, kar omogoča boljše diagnosticiranje in zdravljenje sodobnih bolezni prebavil. Redni pregledi in zdrav življenjski slog so ključni za preprečevanje in obvladovanje teh bolezni.
Vnetja sluznice želodca in dvanajstnika so pogosta težava, s katero se srečujejo v gastroenterologiji. To stanje lahko povzroči nelagodje in zaplete v prebavnem sistemu.
Infekcija s Helicobacter Pylory je prav tako običajna težava, ki jo obravnavamo v gastroenterološki praksi. Ta bakterijska okužba lahko povzroči različne prebavne težave in zahteva ustrezen pristop k zdravljenju.
Lahko stres vpliva na fiziologijo prebavil ter kakšne so možne posledice na dolgi rok?
Izpostavljenost rednemu stresu in stresnim situacijam sproži kompleksne fiziološke odzive v telesu, ki lahko pomembno vplivajo na delovanje prebavnega sistema. Hormonske reakcije, kot je sproščanje kortizola, adrenalina in noradrenalina, lahko povzročijo zoženje krvnih žil v prebavilih ter zmanjšajo prekrvavitev sluznice prebavil. Ta proces lahko ovira normalno delovanje prebavnega sistema in poslabša absorpcijo hranil. Poleg tega lahko stres vpliva na peristaltiko črevesja, kar lahko povzroči motnje v prebavi, kot sta zaprtje ali driska.
Na dolgi rok lahko kronični stres povzroči številne neželene posledice na prebavni sistem. Dolgotrajno zmanjšana prekrvavitev prebavil lahko prispeva k razvoju kroničnih vnetnih stanj, kot so razjede in različne oblike vnetnih bolezni črevesja. Poleg tega lahko zmanjšana absorpcija hranil zaradi slabše prekrvavitve privede do pomanjkanja esencialnih hranil, kar lahko vodi v različne presnovne motnje in oslabitev imunskega sistema. Stres lahko prav tako poslabša simptome že obstoječih prebavnih težav, kot je sindrom razdražljivega črevesja ali refluksna bolezen.
Poleg neposrednih fizioloških učinkov lahko stres posredno vpliva tudi na prehranjevalne navade posameznika. Veliko ljudi se v stresnih situacijah zateče k nezdravi prehrani, kot so hitra hrana, sladkarije ali alkohol, kar lahko dodatno obremenjuje prebavni sistem in poslabša prebavne težave. Zato je pomembno, da posamezniki razvijejo strategije za obvladovanje stresa ter se zavedajo povezave med stresom in zdravjem prebavil.
Menite, da je ključno, da ljudje redno opravljajo gastroenterološke preglede?
Absolutno, redni gastroenterološki pregledi so ključni za ohranjanje zdravja prebavil in preprečevanje morebitnih resnih zapletov. Številne bolezni prebavil lahko potekajo brez očitnih simptomov v zgodnjih fazah, kar otežuje njihovo prepoznavanje brez ustrezne diagnostike. Zato so redni pregledi pomembni, saj omogočajo zgodnje odkrivanje morebitnih patoloških sprememb in pravočasno ukrepanje, preden se bolezen razvije v naprednejšo fazo. S tem se zmanjšuje tveganje za nastanek resnejših zapletov hkrati se izboljšajo možnosti uspešnega zdravljenja.
Kako se je tehnologija razvijala v gastroenterologiji, zlasti v kontekstu diagnostike?
Razvoj tehnologije v gastroenterologiji, zlasti v kontekstu diagnostike, je bil impresiven in nenehno rastoč. Napredki v medicinski tehnologiji so omogočili razvoj natančnejših in manj invazivnih diagnostičnih metod, kar je izboljšalo možnosti za zgodnje odkrivanje in zdravljenje bolezni prebavil.
Endoskopske tehnike so doživele pomembne inovacije, ki so prispevale k večji natančnosti in manjši invazivnosti postopkov. Razvoj ultra tankih endoskopskih instrumentov in visoko ločljive slikovne diagnostike je omogočil boljšo vizualizacijo prebavnega trakta ter zaznavanje najmanjših patoloških sprememb. S tem so zdravniki sposobni natančneje identificirati različne lezije, polipe, tumorje ali druge abnormalnosti, kar omogoča zgodnejše ukrepanje in preprečevanje morebitnih zapletov.
Poleg tega so bile razvite tudi druge diagnostične metode, kot so slikovne preiskave, genetske analize in laboratorijski testi, ki so postali nepogrešljiv del sodobne gastroenterološke prakse. Ti napredki so pomembno prispevali k povečanju natančnosti diagnoz, hitrejšemu ugotavljanju bolezni in izboljšanju kakovosti oskrbe bolnikov.
