Izšla je nova številka!

O najbolj aktivni mišici v telesu

Srčne skrivnosti ...

Za kosti je treba skrbeti v mladosti!

Krhke in lahke kosti se hitro zlomijo. Dovolj je že blažji udarec, ki bi ga v mladosti prenesli brez posledic, v starosti pa lahko povzroči zlom, ki se dolgo zdravi in včasih pusti hude posledice.

Ideje za praznična darila

Preverite naše nasvete!

+ še mnogo več preberite v zadnji številki!

Zdravje

Kaj lahko naredimo za večjo odpornost?

Jej zdravo

Glavna naloga imunskega sistema je uničevanje mikroorganizmov, ki vstopijo v naše telo in povzročajo bolezni, vendar pa ni vedno uspešen v tem prizadevanju, kar ima za posledico bolezensko stanje. Zato je priporočljivo okrepiti imunski sistem, kar lahko dosežemo z uravnoteženo prehrano, zadostnim vnosom vitaminov, uporabo prehranskih dopolnil ter seveda s spodbujanjem zdravega življenjskega sloga.

Seveda je zelo privlačna ideja okrepiti imunski sistem in tako zmanjšati možnosti za razvoj bolezni. Vendar pa gre za izjemno zapleten izziv. Razlog za to je, da je imunski sistem prav to, kar namiguje že njegovo ime – sistem. To pomeni, da predstavlja zapleteno strukturo medsebojno povezanih dejavnikov, katerih ravnovesje je ključno, saj se njihovo delovanje m edsebojno usklajuje. Dokazano je, da obstaja tesna povezava med našo odpornostjo, zdravim načinom življenja ter učinkom določenih prehranjevalnih vzorcev, telesne aktivnosti, starosti, duševnega stanja in stresnih vplivov, ki vsi skupaj vplivajo na delovanje imunskega sistema.

Imunski sistem in starost

S starostjo imunski sistem postopoma oslabi, kar vodi v večje tveganje za infekcijska obolenja. Zaradi podaljšane pričakovane življenjske dobe v razvitem svetu postaja vprašanje odpornosti v zrelih letih izjemno pomembno. Čeprav nekateri posamezniki tudi v visoki starosti ohranijo dobro zdravje, pa raziskave jasno kažejo, da se odpornost s starostjo zmanjšuje. Istočasno pa je tveganje za smrtnost zaradi infekcij pri starejših večje kot pri mlajših osebah, ki zbolijo za isto boleznijo. To je še posebej izrazito pri respiratornih infekcijah, kot sta gripa in delno pljučnica, ki predstavljata pogost vzrok smrti po dopolnjenem 65. letu starosti. Povezava med prehranskim režimom in odpornostjo je izjemno opazna. Pri starejših se pojavlja posebna oblika podhranjenosti, ki je skrb vzbujajoča tudi v razvitih državah, in sicer pomanjkanje mikrohranil. To pomeni, da primanjkuje ključnih vitaminov in mineralov v sledovih. Takšno pomanjkanje lahko izhaja iz prehranjevalnih navad starejših posameznikov. Starejši ljudje so običajno navajeni manj jesti, včasih pa je njihova prehrana tudi precej enolična. Poleg tega pa imajo starejši tudi slabšo absorpcijo mikrohranil. Razlog za to so lahko razne kronične bolezni prebavnega trakta in postaran ter manj učinkovit prebavni sistem. To pojavljanje pomanjkanja mikrohranil lahko ima resne posledice za njihovo odpornost, saj je pravilna prehrana ključnega pomena za ohranjanje zdravega imunskega sistema. Vitamini in minerali igrajo pomembno vlogo pri delovanju imunskega sistema ter obvladovanju okužb. Zato je izjemno pomembno poskrbeti za uravnoteženo in raznoliko prehrano, da bi podprli odpornost in zmanjšali tveganje za infekcijska obolenja.

Povezava s stresom

V preteklosti je medicina zadržano obravnavala povezavo med čustvi in fizičnim stanjem telesa, medtem ko danes široko prepoznava vzajemno delovanje med telesom in duhom. Številne bolezni se lahko razvijejo kot posledica čustvenega stresa, ki vključuje težave, kot so slaba prebava, koprivnica in celo srčne bolezni. Dokazovanje povezave med stresom in imunskim sistemom predstavlja velik izziv. Razlog za to je, da stresno doživljanje ni enako za vse, saj se od posameznika do posameznika razlikuje. Zato se znanstveniki pri raziskovanju povezave med stresom in imunskim sistemom raje osredotočajo na dolgotrajne vzroke stresa. Posebej se ukvarjajo s kroničnim stresom, ki ga povzročajo dolgotrajne situacije, kot so težavni odnosi v družini, med prijatelji ali na delovnem mestu, ter trajna izpostavljenost pritiskom na delovnem mestu, kjer se zahteva visoka učinkovitost na dolgi rok.

Ta kronični stres lahko negativno vpliva na delovanje imunskega sistema. Medtem ko trenutni stresni dejavniki morda niso vedno merodajni, lahko dolgoročno izpostavljanje stresu vpliva na imunski odziv telesa, kar ima lahko resne posledice za zdravje. Zato je razumevanje povezave med stresom in imunskim sistemom ključno za oblikovanje preventivnih strategij in ukrepov za ohranjanje zdravja.

Ali zbolevamo zaradi mraza?

Mame pogosto pravijo: »Vzemi jopič, da se ne prehladiš.« Pa imajo mame tudi tokrat prav? Prehlad ni nič drugega kot virusna okužba. V hladnem zraku se namreč virusi bolje razmnožujejo, in ko je naše telo, zlasti npr. ustna votlina, izpostavljena nižjim temperaturam, se virusi, ki so bili tam že prej prisotni, začnejo razmnoževati. Imunski sistem seveda pride na pomoč, vendar je pri nižji temperaturi ta odziv počasnejši. Ker je sluznica podhlajena, je tudi bolj suha in ima zmanjšano sposobnost odstranjevanja mikroorganizmov, virusi pa se lažje pripenjajo nanjo. Vse to vodi do tega, da zbolimo, kar se mogoče ne bi zgodilo, če bi poslušali mamo. Zdravniki trdijo, da pozimi ne zbolevamo le zato, ker je hladno, ampak tudi zato, ker se več zadržujemo v zaprtih prostorih in v tesnejšem stiku s soljudmi. In prav to je razlog za lažje prenašanje bolezni s človeka na človeka. Sploh pa so tovrstne okužbe pogoste pri šolarjih, ki vsakodnevno veliko časa skupaj preživijo v zaprtih prostorih. Medtem ko hladen zrak sam po sebi morda ni glavni krivec za bolezni, obstajajo dejavniki v zimskih mesecih, ki spodbujajo širjenje nalezljivih bolezni.

Kaj pa telovadba?

Redno telesno gibanje predstavlja osnovni korak k zdravemu načinu življenja. Poleg utrjevanja kardiovaskularnega sistema, zniževanja krvnega tlaka in ohranjanja zdrave telesne teže ima prav tako ključen vpliv na delovanje imunskega sistema. Kako na to vpliva? Odpornost se naravno krepi, saj se splošno zdravje povečuje. Posebej pomemben je pospešen pretok krvi, ki ga spodbuja telesna aktivnost, kar vodi do izboljšane prekrvavitve celotnega telesa. Ta spodbuda krvnemu obtoku prav tako povečuje gibljivost imunskih celic, ki potujejo po telesu s krvjo. Ker je zmerno gibanje nedvomno koristno za organizem kot celoto, lahko povsem zanesljivo pričakujemo tudi boljše delovanje imunskega sistema.

PREPROSTI, A UČINKOVITI NASVETI ZA IZBOLJŠANJE ODPORNOSTI

Kako lahko imunskemu sistemu pomagamo, da bo učinkovito opravljal svoje delo? V osnovi gre za verigo preprostih reči, na katere pa ob hitrem ritmu življenja včasih pozabimo. Ponujamo nekaj preprostih nasvetov, kako izboljšati odpornost.

1. Več domačih jabolk, česna in kurkume, manj sladkorja in belega kruha

Ste med tistimi, ki vsako jutro pojejo enak zajtrk in se zvečer ob televiziji ne morejo upreti sladkarijam? Morda bi bil zdaj pravi čas, da spremenite to rutino. Ključni za izboljšanje vaše odpornosti so uravnotežena in raznolika prehrana, ki zadosti energetskim in beljakovinskim potrebam vašega telesa. Pomembno je, da vključite dovolj zelenjave in sadja, saj sta polna vitalnih vitaminov in mineralov. Ta korak vam bo omogočil, da vaše telo prejme dovolj goriva in kakovostnih surovin za optimalno delovanje, prav tako pa za izgradnjo obrambnih celic in protiteles.

Zato se poskusite raznoliko prehranjevati, vključite čim več sezonskih in lokalno pridelanih živil. Razveselite se z domačimi jabolki, mandarinami, kislim zeljem in bučami, iz katerih lahko ustvarite okusne juhe. Vendar bodite pozorni, da omejite uživanje hrane, ki oslabi vašo odpornost. Pogosto posegamo po sladkorju, zlasti v stresnih situacijah, a dolgoročno prekomerno uživanje sladkorja slabša vašo odpornost. Enako velja za beli kruh, ki morda sicer hitro nasiti, a na dolgi rok ni najboljša izbira za zdrav zajtrk. Priporočamo alternativo: ovsene kosmiče, pripravljene v mleku ali vodi (še bolj zdrava izbira), z dodatkom svežega sadja ali naravnega sladila, kot je med.

Da bi okrepili vašo odpornost, lahko zelenjavnim jedem dodate kurkumo, ingver in česen. Te naravne sestavine so znane po svojih pozitivnih vplivih na imunski sistem.

2. Ujemimo mikrobe s tekočino

Pravilna hidracija ima ključno vlogo pri ohranjanju zdravih sluznic. Te namreč delujejo kot zaščitna pregrada, ki lahko ujame mikrobe. S primerno hidracijo pa se mikrobi nato odplaknejo iz telesa. Zato je priporočljivo, da na dan zaužijemo vsaj 2 do 2,5 litra tekočine, še posebej v hladnejših dneh, ko so to lahko tudi topli napitki.

Za spodbujanje odpornosti lahko pripravite čaj z ingverjem in limono, ki sta znana po svojih blagodejnih učinkih. Poleg tega si vsako jutro privoščite kozarec mlačne vode z naribanim ingverjem, limoninim sokom, pol čajne žličke kurkume in ščepcem popra. Za dodaten okus in koristi dodajte žličko medu. Prav tako je izjemno koristen aronijin sok (25–30 ml na dan), ki je bogat z antioksidanti in ima številne zdravilne učinke.

3. Gibanje za boljšo predihanost pljuč

Če si želimo, da bodo naša pljuča v optimalni formi, je redno gibanje ključno. Posebej priporočljivo je gibanje na prostem, v naravi, kjer lahko uživamo v svežem zraku. Samo 20 do 30 minut vsakodnevne aktivnosti, kot sta hitra hoja ali tek, lahko izrazito izboljša zračnost pljuč ter ohrani njihovo sposobnost. Fizična dejavnost, če se izvaja z zmerno intenzivnostjo, predstavlja učinkovito preventivo proti okužbam. Med gibanjem se iz mišic sproščajo snovi, ki spodbujajo aktivnost imunskih celic. Pravilno dozirana vadba prinaša pozitivne učinke na naš imunski sistem. Poleg tega bo redno gibanje pripomoglo k zmanjšanju stresa, ki je eden izmed negativnih dejavnikov za našo odpornost. Redno gibanje nam bo poleg tega pomagalo zmanjšati stres, ki je še en negativni dejavnik, ki vpliva na našo odpornost.

4. Čim manj stresa

Za obvladovanje stresa je priporočljivo redno izvajanje dihalnih vaj in tehnik sproščanja. Te tehnike pomagajo sprostiti telo in ga okrepiti. Pomembno je, da se zavedamo, da je naše telo najbolj vitalno in odporno, kadar smo sproščeni in umirjeni. Prav tako se stres manj zasidra v našem vsakdanjem življenju, ko imamo ob sebi ljudi, ki nas podpirajo, ljubijo in spoštujejo.

5. Pred spanjem izklopite elektronske naprave

Kakovosten spanec je nujen za vsakega posameznika, saj med spanjem telo dobi priložnost za obnovo. Da pa bi si zagotovili dovolj spanca, predvsem kakovostnega, je pomembno, da se pred spanjem odpočijemo od elektronskih naprav. Pred spanjem je ključno, da se umirimo. Svetloba, ki jo oddajajo elektronske naprave (računalnik, tablica, telefon), spodbujevalno vpliva na naše možgane, zaradi česar potem težje zaspimo ter posledično spimo slabše in manj.

6. Opustite cigarete

Cigaretni dim med drugim ohromi celice migetalke, ki obdajajo dihalne poti kot preproga in jih s svojim delovanjem v normalnih pogojih neprestano čistijo. Je treba še kaj dodati?

7. Vitamin C in vitamin D, naša zaveznika

V jesensko-zimskem času je zelo priporočljivo telo podpreti tudi s prehranskimi dopolnili. Vitamina C in D je sploh jeseni in pozimi dobro dodajati, saj ju večini od nas primanjkuje. Poleg njiju odpornost izboljšuje cink, občasno je dobro narediti tudi kuro s probiotiki, zlasti če imamo prebavne težave, težave s kožo ali/in ponavljajočimi se okužbami. 70–80 odstotkov imunskega sistema se namreč skriva ravno v našem črevesju.

Medex ima v svoji liniji GELÈE ROYALE vrhunski matični mleček s podpornimi vitamini, ki še dodatno poskrbijo za krepitev imunskega sistema. Na voljo je v obliki okusnih stekleničk z dodanim vitaminom C ali D ter v obliki kapsul in pa svež v kozarčku.

super d.jpg
GELÈE ROYALE SUPER + D3

forte.jpg
GELÉE ROYALE FORTE



8. Savnanje je lahko zelo koristno

Savna predstavlja odlično metodo za krepitev imunskega sistema. Med obiskom savne se temeljito preznojimo, kar omogoči telesu, da se znebi nakopičenih toksinov. Poleg tega dvig telesne temperature v savni prispeva tudi k povečanju telesne odpornosti.

9. Starejši morajo odpornosti nameniti dodatno pozornost

S staranjem se postara tudi naš imunski sistem, kar imenujemo imunosenescenca. Za ljudi, ki trpijo za kroničnimi boleznimi ali morajo jemati imunosupresivna zdravila (ki zmanjšujejo imunski odziv, kot na primer po presaditvah organov ali pri avtoimunskih boleznih), je tveganje za okužbe povečano. V takih primerih je priporočljivo izogibati se mestom, kjer se zbira veliko ljudi, saj je tam večja možnost za širjenje okužb. Za ohranjanje zdravega imunskega sistema je pomembno tudi, da ga ne preobremenjujemo s prevelikim številom in raznolikostjo mikrobov hkrati. V tem smislu so osnovni preventivni ukrepi še vedno ključni: pravilna higiena rok, ohranjanje medsebojne razdalje ali socialno distanciranje, pogosto prezračevanje in čiščenje prostorov, pomembno pa je tudi, da če zbolimo, ostanemo doma.

Značke: odpornost, jesen

Več gibanja v naravi

Shutterstock